BESEDILO
Dom svoj zapustil in šel sem v svet
kakor moj oče in moj praded.
Ribn’ški pušeljc mi je v okras,
v mislih domača ribn’ška vas.
Koder zdaj hodim in kjer živim,
vriskam in pojem, se n’č ne bojim.
Srce mi veselo v ljubezni živi,
saj v meni je vroča ribn’ška kri.
Zdaj zavriskaj, zapoj, jaz zavriskam s teboj,
kot nekoč sem doma. Se še spomniš, mamica?
Ko zapel sem naglas, da je čula vsa vas,
saj vesel sem Ribn’čan, veselo pojem noč in dan!
KOMENTIRANJE JE ONEMOGOČENO