BESEDILO

Meglice v jutru s sklonjenih vej bežijo,
žarki se v ples lovijo, breze še spe.
V tej gozdni samoti v rosi se bom umila.
Komu bom podarila svoje srce?

Ptice, pojte z mano, pleši v vetru, moj oblak!
Pelje pot v neznano, vse bolj plah je moj korak.
V tej gozdni samoti v praprot sem skrila sanje,
kadar zveš zanje, dala ti bom srce!

Vse mirno je v gozdu, mah mi stopinje skriva,
s svežim se dnem razkriva moje srce.
In mreže srebrne tkejo se v moje kite,
kot da so vanje skrite moje želje.

Dodal

Besedilko Admin

DELI

KOMENTIRANJE JE ONEMOGOČENO