BESEDILO

Hodil po gozdu sem
takrat, ko vse še spi
in ves tajinstven je,
se v rosi bolj zblesti.

Pajek je stkal čez noč
prek resja pajčolan,
noč pa nasula nanj je
briljantov čudežnih polno dlan.

Ves gozd prebuja se,
že nežno šepeta.
A tam na jasi, glej,
se zajčkov par igra.

Oj, gozdič ti zelen,
kako si čudovit!
Kdor le spozna te,
ta mora večno tebe srčno ljubit’!

Dodal

Besedilko Admin

DELI

KOMENTIRANJE JE ONEMOGOČENO