BESEDILO

Pomlad že travnike budi,
ki spijo v objemu zime
in drevje skoraj zeleni,
na praznik pripravlja se.

Potoki zemljo sprali so,
da spet bo lahko nevesta
in jate ptic se vračajo,
spomini so pesmica.

Morda pod mojim oknom kot nekoč
skrivaj pognal bo rumeni tulipan,
prinesel je veter ga čez noč,
kot mene, utrgal ga je fant.

Zvenel je rumeni tulipan,
ki je ljubezni in ljubosumja cvet
in drugo si našel je fant,
a sanjam, da vrnil se bo spet.

Dodal

Besedilko Admin

DELI

KOMENTIRANJE JE ONEMOGOČENO