BESEDILO

Ko sediš nasproti mi,
molčiš.
Mirno se potapljam ti
v oči.

Tu v tej prepolni sobi,
tam nad praznimi kozarci,
ti počasi lezeš vame,
prepočasi!

Besed ni več,
razumeva dlje.
Kdo jih rabi še?
Brez besed povabi me.

Jaz še vedno čutim te,
drhtiš.
Tristo milj oddaljena
dišiš.

In v sobi so ostali
vsi pogledi in kozarci.
Spet počasi lezeš vame,
prepočasi!

Besed ni več,
razumeva dlje.
Kdo jih rabi še?
Brez besed povabi me.

Tu v zaprašeni sobi
med razbitimi kozarci
spet počasi lezeš vame,
prepočasi!

Dodal

Besedilko Admin

DELI

KOMENTIRANJE JE ONEMOGOČENO